Hitro je minil mesec in pred nami je bil drugi aktivni sprehod PD Trebnje. Predšolski otroci in njihovi starši pa tudi dedki in babice, smo se zbrali 20. marca na parkirišču nasproti veterinarske postaje v Trebnjem. Že na parkirišču nas je čakalo veliko padalo na njem pa lutka Knafi. Planinca Knafija so otroci pozdravili ter se mu predstavili.

Označena pot nas je peljala v gozd do zajčka in medveda. Otroci so z veseljem v njihova usta metali storže in tako nahranili lačnega zajčka in medveda.  

Na pol poti nas je čakala ovira, ki pa so se jo otroci zelo razveselili. Namreč na elastiki so bili pripeti baloni, te so otrokom napihnili starši, otroci pa so na njih s flomastri narisali risbe. Ko so risbo končali, so balone navezali z vrvico okoli pasu. 

Na naslednji postaji so iz naravnih materialov, ki so jih našli v gozdu, naredili hiške gozdnim škratom, ki pa so se otrokom skrivali.

Na koncu nas je čakala malica in obvezen žig v cici planinsko knjižico.

Postali smo prava skupina cici planincev, a bomo zelo veseli , če se nam pridružite.  

Dobrodošli vsi predšolski otroci skupaj s starši!

Napisala Brigita Jenkole

Smer ture: Kropa – Pri kapelici – Zidana peč – Vodiška planina – Razglednik – Kamna Gorica

Bilo nas je 23, vodila sta Lojz Šalehar in Stanka Dolenšek.

Ker se v planinskem društvu Trebnje dobro zavedamo, da so otroci in mladina tisti na katerih svet stoji in, da kakršen odnos do narave jim bomo priučili, tako bodo z naravo ravnali, ko odrastejo. Zato smo se v PD Trebnje odločili, da predšolskim otrokom naše občine čim bolj prikažemo pozitivni odnos do narave in vseh živih bitij, ki živijo v naši okolici.

V četrtek, 22.02.2024 smo izvedli prvi aktivni sprehod. Zbrali smo se na parkirišču pred Sparom in pot nas je vodila do Odrge. Med potjo smo se večkrat ustavili, se predstavili, zapeli, skupaj s starši reševali uganke, hodili skozi pajkovo mrežo ter risali gozdne risbe. Kar hitro smo prišli do cilja našega prvega aktivnega sprehoda. Tam nas je na veliko pričakovanje otrok čakala planinska malica ter topel čaj. Topel čaj je ugajal prav vsem pohodnikom, saj vreme ni bilo nič kaj prijazno.

Po postanku smo se hitro odpravili po isti poti nazaj na parkirišče, saj se je dan počasi poslavljal. No, na koncu so vsi otroci dobili žig v cici planinsko izkaznico.

Naslednji aktivni sprehod bo čez en mesec z drugim ciljem in drugačno zabavo med potjo.

Dobrodošli vsi predšolski otroci skupaj s starši!

Napisala Brigita Jenkole     

Markacisti Planinskega društva Trebnje, smo s ponosom sprejeli še tri strokovno usposobljene markaciste, ki so se udeležili tečaja na Gori Oljka v trajanju 30 ur.

To so Brigita Jenkole, Marija Brlan in Damija Bajt

Vsi trije so pridobili naziv MARKACIST PZS – kategorije A.

Vsem trem iskrene čestitke. 

Načelnik markacistov

Alojz Šalehar 

Za zadnji letošnji planinski pohod Manj mladih PD Trebnje, DMS NM in DU Mirna, smo si izbrali Potoško goro (1283 m nv)  nad Preddvorom. Začeli smo v vasi Potoče, kjer se nahaja grad Turn iz 14 stoletja, sedaj pa je del doma starejših. Po dveh urah in pol zmerne hoje ob jasnem vremenu z razgledi na  Storžič, Hudičev Boršt in na že zasnežene Julijce, če naštejem samo nekatere vrhove, smo vsi dobre volje dosegli vrh Potoške gore, ki je sicer poraščen z gozdom in ni razgleden, je pa ob poti nekje vmes lepo urejeno in  z ograjo zavarovano razgledišče. Sestopili  smo mimo cerkvice Sv. Jakoba do planinskega doma, kjer smo se spet naužili lepih razgledov in v koči uživali ob njihovi kulinariki. Sledil je še spust do avtobusa, kjer smo si navdušeno obljubili, da se naslednje leto spet podamo novim ciljem naproti.

Alojz Šalehar

Kar 51 planincev našega planinskega društva,  se nas je zbralo v nedeljo, 24.09.2023, zjutraj na avtobusni postaji v Trebnjem in kljub slabemu vremenu sme se dobre volje odpeljali  proti Dalmaciji in otroku Braču.  

V Ogulinu smo imeli malo daljši postanek za ogled mesta in domovinskega muzeja. Ker je bilo tudi proti Dalmaciji slabo vreme in močna burja, smo potovali po »stranskih« cestah in si ogledali še mesta Knin, Gračac in Sinj. Nadaljevali smo pot do Splita in nato s trajektom do Supetarja ter vse do Postira, kjer smo se namestili v hotelu.  

Drugi dan tabora smo se peš odpravili na 337 metrov visoko Velo Brdo nad Postiro in si ogledali kapelico sv. Mihovila. Lepa pohodna pot je potekala med nasadi oljk, kjer smo občudovali lepe razglede na okoliške otoke in celino. Nadaljevali smo pot mimo etno vasice Dol do najstarejšega naselja na Braču, vasice Škrip, kjer smo si ogledali muzej otroka Brača.  Na poti do hotela smo zavili še do kamnoloma z znamenitim Herkulesom.

Tretji dan smo vstali malo bolj zgodaj, saj nas je čakal vzpon na Vidovo goro (780 m), ki je najvišji vrh  Brača in tudi vseh jadranskih otokov. Pot ni bila preveč zahtevna, bila pa je polna norih razgledov, sploh na vrhu, ko smo vsi občudovali pogled na Bol in Zlatni rat oz. po »naše« Zlati rt.  Iz vrha smo imeli čudoviti panoramski pogled na otoke Hvar, Korčulo in Vis. Po nadmorski višini čez 700 metrov, smo komaj čakali, da popoldne preživimo preživeli v toplem in čistem morju.

Četrti dan smo se kmalu po zajtrku odpravili do Selc, do cerkve Kristusa Kralja, ki jo v notranjosti krasi kip Srca Jezusovega, delo kiparja Ivana Meštrovića. Kip je izdelan iz odlitkov granat iz druge svetovne vojne. Nato smo se spustili do Sumartina in nadaljevali pohod do Povlja. Tu smo si ogledali starokrščansko baziliko narejeno med petim in šestim stoletjem.

Naslednji dan smo se odpeljali do predela Drage vode (339 m), od koder smo se peš podali mimo Pustinje Blaca do samostana Blanca iz 16. stoletja. Prav vsi smo bili presenečeni, da Pustinja Blaca ni puščava v dobesednem smislu besed, tukaj ni značilnega puščavskega peska, ampak ime izhaja zaradi prebivalcev, puščavnikov, ki so tu živeli v samoti, molitvi in duhovnem življenju. Markanten samostan skrit v skali ima še zelo dobro ohranjeno knjižnico, šolo, cerkev, zvezni observatorij in črno kuhinjo. Zadnji puščavnik iz družine Miličević je umrl leta 1963 in od takrat je samostan samo še muzej. Od tu smo se spustili po nekdanjih terasah samostanskih vinogradov do zaliva Blaca, kjer nas je čakala ladnjica ter nas odpeljala do Bola. Prečudoviti Bol z veliko znamenitosti smo si ogledali iz ladjice, predvsem kućo u kući (hišo v hiši). Očarala nas je tudi zgodba te hiše, ki jo je nam zelo doživeto povedal naš Ciril Doles.

Šesti dan tabora je bil bolj turistično obarvan. Z avtobusom smo se odpeljali do kraja Pučišča ter si ogledali klesarsko srednjo šolo. Šola je ena redkih v Evropi, v kateri dijaki oblikujejo kamen v umetnine vse ročno. Ogledali smo si še Milno in Sutivan. Tu smo vsi iskali zvonik z belim kamnitim mačkom v njem. Čudoviti dan smo zaključili s kopanjem v Postiri in lovljenjem zadnjih sončnih žarkov.

Zadnje jutro našega tabora je bil slovo od Brača, vožnja s trajektom, ogled Splita ter njegove tržnice. Prav vsi smo bili zelo presenečeni nad gnečo turistov v mestu, saj vendar je le zadnji septembrski dan…

Bilo je lepo, veliko smo se smejali, peli, jedli predvsem pa preživeli skupaj čas v naravi in v skalah. Tam, kjer smo trebanjski planinci najrajši….

Zapisala Brigita Jenkole

Odsek Mara Rupena Dobrnič – Žužemberk

Poletje se počasi poslavlja in s tem tudi dopusti, zato smo se planinci našega društva, kljub vročemu popoldnevu odločili, da obnovimo markirano pot E7 na odseku Mare Rupena Dobrnič – Žužemberk. Pot je zelo lepa, veliko poti poteka med vinogradi in zidanicami.

Poleg obnove markacij, smo čistili še podrast ter pobirali smeti. Prav vsi prisotni smo bili presenečeni, da na tem delu poti je tako malo odpadkov. Res je, da je ta pot bolj malo obiskana. Vsi četrtkovi udeleženci te akcije, pa si želimo, da tudi pri nas damo v podzavest, da vse kar imamo v nahrbtniku za dobro počutje med pohajkovanjem v naravi, odnesemo domov, ne pa da jih odvržemo v naravi.

Napisala Brigita Jenkole

Fotografije: Alojz Šalehar