Eden od pomladanskih pohodov je po tradiciji Primorska. Tokrat nas je en dan pred prvim pomladanskim dnem zaneslo v okolico Buzeta – Buzetščina.
Zjutraj se nas je zbralo za poln avtobus pohodnikov. Ker je mejni prehod Sočerga zaprt, smo prečkali mejo na mejnem prehodu Podgorje. Po opravljeni mejni kontroli, smo nadaljevali pot po Hrvaškem ozemlju. Pot nas je vodila skozi istrske vasi Vodice, Dane, Brest, Sv. Martin, kjer je bilo naše izhodišče. Pot smo pričeli pri vaški cerkvi Sv. Martina in se podali do manjše vasi s cerkvico Strane. Iz vasi Strane smo se spustili do slapa Copot. Nismo imeli sreče, potok imenovan Rečica je presahnil, tako da slap »ni obratoval«. Pogled na steno in okno, po katerem slap pada, je prečudovit. V tej steni smo tudi občudovali plezalce, ki so premagovali mogočno steno. Kadar je dovolj vode, je to eden največji slap v Istri . Po vijugasti stezi smo se dvigovali do vrha slapa in si ogledali zanimivo strugo potoka Rečice, ki si je izdolbla zanimive kanale, sifone in tolmune. Iz tega mesta je zelo lep razgled na Buzet z okolico in Kraški Rob, ki se v tem delu imenuje Raspadalice. Po malici smo pot nadaljevali po stezi, ki se vije po gozdu ter prišli pod kraški rob in se spustili v opuščen rudnik črnega premoga. Ogledali smo si rove, v katerih so še ostanki premoga. V jami smo lahko opazovali tudi stalne obiskovalce – netopirje. Po ogledu smo nadaljevali pot do vrha Kraškega Roba – tako imenovanega Raspadalice. Najvišji vrh se imenuje Pil 553 m visok. Tu je prečudovit razgled na Buzetščino, Učko in na sosednje hribe Kavčič, Žbevnico itd. Spustili smo se mimo eko kampa, si ogledali strelske jarke in nadaljevali pot do železniške postaje Buzet, kjer nas je čakal avtobus.
Z avtobusom smo se vračali po isti poti, šli na Predloko na zasluženo malico in v večernih urah prišli srečno domov.
M&C
