POHOD PO BUZETŠČINI

Eden od pomladanskih pohodov je po tradiciji Primorska. Tokrat nas je en dan pred prvim pomladanskim dnem zaneslo v okolico Buzeta – Buzetščina.
Zjutraj se nas je zbralo za poln avtobus pohodnikov. Ker je mejni prehod Sočerga zaprt, smo prečkali mejo na mejnem prehodu Podgorje. Po opravljeni mejni kontroli, smo nadaljevali pot po Hrvaškem ozemlju. Pot nas je vodila skozi istrske vasi Vodice, Dane, Brest, Sv. Martin, kjer je bilo naše izhodišče. Pot smo pričeli pri vaški cerkvi Sv. Martina in se podali do manjše vasi s cerkvico Strane. Iz vasi Strane smo se spustili do slapa Copot. Nismo imeli sreče, potok imenovan Rečica je presahnil, tako da slap »ni obratoval«. Pogled na steno in okno, po katerem slap pada, je prečudovit. V tej steni smo tudi občudovali plezalce, ki so premagovali mogočno steno. Kadar je dovolj vode, je to eden največji slap v Istri . Po vijugasti stezi smo se dvigovali do vrha slapa in si ogledali zanimivo strugo potoka Rečice, ki si je izdolbla zanimive kanale, sifone in tolmune. Iz tega mesta je zelo lep razgled na Buzet z okolico in Kraški Rob, ki se v tem delu imenuje Raspadalice. Po malici smo pot nadaljevali po stezi, ki se vije po gozdu ter prišli pod kraški rob in se spustili v opuščen rudnik črnega premoga. Ogledali smo si rove, v katerih so še ostanki premoga. V jami smo lahko opazovali tudi stalne obiskovalce – netopirje. Po ogledu smo nadaljevali pot do vrha Kraškega Roba – tako imenovanega Raspadalice. Najvišji vrh se imenuje Pil 553 m visok. Tu je prečudovit razgled na Buzetščino, Učko in na sosednje hribe Kavčič, Žbevnico itd. Spustili smo se mimo eko kampa, si ogledali strelske jarke in nadaljevali pot do železniške postaje Buzet, kjer nas je čakal avtobus.
Z avtobusom smo se vračali po isti poti, šli na Predloko na zasluženo malico in v večernih urah prišli srečno domov.
M&C

Album_icon

 

Slike

Izlet na 2060 m visoko Begunjščico v Karavankah

Septembrski izlet na Begunjščico
V nedeljo, 27.9.2015, se nas je 29 planincev podalo na Begunjščico. Krenili smo iz Ljubelja skozi Bornove tunele do planine Prevale, kjer nas je pričakal mrzel severnik. Po prvi malici  smo nadaljevali do planine Rožca in do Roblekovega doma, kjer je sledila druga malica na toplem sončku. Nadaljevali smo eni na vrh Begunjščice, drugi pa kar po poti na Zelenico. Na Velikem vrhu nas je pričakal sonček in lep razgled vse do Triglava in seveda nova zaslužena malica. Sledil je še spust do Zelenice druge skupine, kjer smo morali pojesti vse, kar so še imeli, ker so zapirali kočo. Še kratek spust do izhodišča in sledil je najlepši del ture. Preobuvanje iz gojzarjev v bolj udobne čevlje in dremanje do Trebnjega.
Borut
 Album_icon

PLANINSKI TABOR V BOLGARIJI

Planinsko društvo Trebnje je tudi letos organiziralo planinski tabor, tokrat v Bolgarijo. Glavna organizatorja in vodnika sta bila Marjan Pajk in Ciril Doles, za varno vožnjo pa sta poskrbela šoferja Avtobusnega prevoza Kastigar, Rado in Milan. Tabor je potekal od 4. do 11. julija, udeležilo se nas je 43 pohodnikov.

Program tabora je bil zelo pester in po zaslugi dobre organizacije, vodenja in upoštevanja dogovorov in dobre kondicije pohodnikov v celoti izpeljan. Tudi vreme nam je bilo zelo naklonjeno.

Ogledali smo si center glavnega mesta Sofije z znamenito Baziliko Aleksandra Nevskega z bleščečimi pozlačenimi in bakrenimi kupolami. Posebno doživetje je bil ogled parlamenta in predsedniške palače, kjer smo spremljali menjavo častne straže. Seveda smo se vsi najbolj veselili vzpona na najvišji vrh Bolgarije in Balkana Musala z višino 2925 m. Nanj smo se povzpeli najprej z gondolo, nato pa premagali še približno 800 m višinske razlike. Glede na višino vrha je pot nezahtevna – makadamska preko smučišč, prečkanje »reke kamenja«. S poti je čudovit pogled na Ledeno jezero, na vrhu gore pa je tudi planinska koča, pri kateri sta vodnika »krstila« vse pohodnike, ki smo bili prvič na taki višini. S sedežnico smo se peljali tudi v osrčje Nacionalnega parka Rila, se sprehodili med sedmerimi rilskimi jezeri in se povzpeli na 2465 m visok vrh. Najzahtevnejši pa je bil vzpon na najvišji vrh Pirinskega pogorja Vihren – 2914m.

Poleg planinarjenja in ogleda številnih naravnih znamenitosti smo si ogledali tudi bogato kulturno dediščino, ki je zaščitena tudi pod okriljem Unesca – samostana Rila in Rožen, naravni park Vitoša in Zlatne mostove oz. Kamnito reko.

Bolgarija je dežela, bogata z gorami, številnimi naravnimi lepotami in kulturno dediščino. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in doživetij, seveda pa brez Marjana in Cirila tega ne bi bilo. Hvala vama za ves trud in čas, ki sta ga vložilo v pripravo programa, organizacijo in vodenje.

 

Marija Mežnaršič

 

Album_icon

 

Slike in predstavitev