Tretji vikend v maju smo člani PD Trebnje preživeli tam, kjer smo najraje – v
naravi in hribih. V soboto smo se skupaj z ljubitelji narave vseh dolenjskih
planinskih društev, udeležili naravovarstvene ekskurzije v Notranjski regijski
park na Veliki Javornik ter obiskali Center o velikih zvereh DINA v Pivki. Kljub
slabi vremenski napovedi, gosti megli in kapljanju z dreves ob vsakem sunku
vetra, smo preživeli čudoviti dan v objemu gozda in petju ptic. Očaral nas je
Veliki Javornik z nadmorsko višino 1268 m in kljub slabim razgledom smo videli
vso lepoto mogočnih bukev in javorjev.
V Centru o velikih zvereh Dina Pivka smo preko avdio in video naprav
spoznavali skrivnosti gozdov, kjer domujejo risi, medvedi in volkovi.

V nedeljo pa nas je pot popeljala mimo Šoštanja do Andrejevega doma na
Slemenu (1096 m. n.v.). Od tu smo krenili v smeri doma na Smrekovcu. Pot je
potekala po gozdni poti in ni bila preveč zahtevna. Na vrhu Smrekovca se je
razprostiral čudoviti razgled na zasneženo Peco, Raduho, Uršljo goro, Velenje
in Velenjsko jezero.
Iz Smrekovca nas je pot vodila čez sedlo Kal. S planine smo pot nadaljevali po
ravnem do planine Morava na Golteh.
Na koncu izleta smo prehodili skoraj 18 km, efektivne hoje smo imeli 5 ur,
skupnega vzpona pa je bilo 877 metrov.

Napisala: Brigita Jenkole

V nedeljo, 23.04.2023 smo se planinci našega planinskega društva odpravili na Goteniški Snežnik. S 1289 metri je najvišji vrh Dolenjske in Bele krajine. Dostop do njega je bil kar nekaj desetletij nedostopen za planinarjenje, ker je bil v zaprtem vojaškem območju. Po letu 1991 je dostop na njega zopet mogoč.   

Pohod smo začeli v vasi Gotenica in zelo hitro zagrizli v hrib. Po strmem vzponu smo prišli do Kamenega zidu. Ker smo imeli res sončno nedeljo smo od tu imeli razgled po Goteniški dolini z Gotenico, Goteniškim Snežnikom, Kočevsko Reko in Klekom v daljavi.

Nato je sledila malo bolj položna pot do vrha Snežnika. Vrh je delno gozdnat. Na vrhu se je nam odprl čudoviti razgled na že omenjeni Kameni zid, Sv. Ano nad Ribnico, na Strojno, Kočevski Rog, na Gorjance in Kum.

Po kratkem oddihu smo se  z vrha spustili po drugi poti proti Kočevski Reki. Sprva smo hodili po stezi, nato po gozdni poti vse do Kočevske Reke.

V Kočevski Reki smo si ogledali dokaj novo cerkev sv. Janeza Krstnika. Ta cerkev stoji na mestu nekdanje cerkve. Temeljni kamen je blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar oktobra 1994, posvetil pa jo je nadškof dr. Franc Rode junija 1999.

Poleg cerkve raste še znameniti več kot 400 let star oreh.

Tu smo naš pohod zaključili. Hodili smo 6 ur, prehodili dobrih 15 kilometrov od tega 716 metrov vzpona in 772 metrov spusta.

Zapisala: Brigita Jenkole

Trebnje, 24.04.2023

Zadnje leta vse bolj mislimo na naravo. V zavest nam počasi prihaja, da lepa in čista narava ni nekaj samoumevnega. Danes moramo poskrbeti, da bo narava ostala vsaj taka, kot smo jo dobili od prednikov, če hočemo, da jo spoznajo naši potomci.
Člani planinskega društva Trebnje se zavedamo, da najprej moramo poskrbeti za označene in dobro vzdrževane planinske poti v lokalnem okolju, a ni nam vseeno kakšne so te poti.
Da bodo planinske poti po dolini Temenice brez odpadkov sem v okviru načrta varuha gorske narave, organizirala dve čistilni akciji, ki sta potekali dva četrtka popoldan.
23.03.2023, smo se zbrali na železniški postaji v Trebnjem ter se odpeljali do Ponikev. Od tu smo po markirani poti mahnili vse do Repč ter očistili markirano planinsko pot. Čistilne akcije se je udeležilo 12 članov našega društva.
30.03.2023, smo očistili markirano pot od Grčevja do gradu Hmeljnik. Tu smo opazili, da so krajani dva tedna pred nami organizirali čistilno akcijo ob makadamski poti, a je bilo na naše presenečenje tudi tu še kar veliko smeti. Drugo čistilno akcijo se je udeležilo 10 članov našega društva.
Naslednja čistilna akcija bo na jesen.
Dobrodošli vsi, ki vam ni vseeno v kakšnem okolju živimo!

OVGN pri MDO PD

Člani PD Trebnje smo se v soboto, 15.04.2023 v okviru meddruštvenih odborov
OVGN pri MDO Dolenjske in Bele krajine udeležili naravovarstvene ekskurzije na
Ljubljansko barje. Na Igu smo si ogledali razstavo v Hiši Morostig. Hišo, ki je
interektivni muzej so odprli leta 2018. Po ogledu muzeja, smo se odpravili na
krožno tematsko pot. Ta pot ponuja čudovite razglede in razgrinja bogastvo
živalskih in rastlinskih vrst. Pot nas je pripeljala do kolišča v naravni velikosti,
kjer smo doživeli čas koliščarjev in si ogledali koliščarsko naselje na umetnem
jezeru, imenovano Na kolih.

Brigita Jenkole
Načelnica VGN PD Trebnje
Trebnje, 15.04.2023

Vsakih nekaj let, je potrebno na naših pohodnih poteh obnoviti markacije, očistiti podrast, in
zamenjati  smerne table, poškodovane ali dotrajane  zaradi vremenskih razmer.
Tokrat je na vrsto prišel odsek od Svete Ane do Vrhtrebnjega.
Na naše prijazno vabilo vsem članom, se je odzvalo lepo število enako mislečih udeležencev,
kljub temu, da nimajo opravljenega tečaja za markacista.
Ob prijavi so izrazili dvom, kaj bom pa delal? Vendar so dvomi izginili že takoj na začetku
delovišča, saj jim je bil predstavljen sistem dela s praktičnim prikazom, tako, da si je lahko
vsak izbral delo, ki mu najbolj ustreza.
Ob prijetnem delovnem druženju, smo prvi odsek od Svete Ane mimo Rup do Ponikev
opravili v treh urah v četrtek popoldne.
V en glas so navdušeno pritrdili predlogu, da se naslednji četrtek, ponovno dobimo, ter
dokončamo začeto, tokrat do Repč. Ista ekipa se je v tem sklopu dela dobila še enkrat, ter
dokončala začeto delo.
Iskrena hvala vsem, da ste prijetno popestrili popoldneva.
Seveda pa ste vabljeni tudi vsi, ki vas to delo zanima.

Vodja odbora za planinske poti,
Alojz Šalehar

Markacisti MDO Dolenjske in Bele Krajine se vsako leto zberemo pri gostujočem 
društvu na tradicionalnem srečanju markacistov našega MDO-ja, katerega lokacijo
predhodno izberemo za naslednje leto. Letos so nas gostili planinci iz PD Črnomelj.

V prvem delu vsako društvo prebere poročilo o delu, ki so ga opravili v preteklem letu,
se pogovorimo o vzdrževalnih delih, ki jih bo potrebno opraviti na markiranih poteh
v tekočem letu, ter določimo datum skupne delovne akcije v društvu, kateremu je
številčnost udeležbe najbolj potrebna. Na koncu pa sledi družabni del s pogostitvijo.

Letos je bilo še posebej slovesno, saj so bila podeljena Knafelčeva priznanja najbolj
zaslužnim markacistom. Veseli smo, da ga je prislužila tudi naša načelnica
mladinskega odseka, vodnica, markacistka in vsestransko aktivna Marjeta Martinčič.
Če koga zanima naše delo,  vas pa prav prijazno vabimo, da se nam pridružite.

Lojz Šalehar

Kljub ne najboljši napovedi vremena za nedeljo 19. 2. se nas je na izhodišču na Brezjah pri Tržiču zbralo 31 pohodnikov, iz različnih društev,
PD Trebnje kot organizator letošnjega pohoda, skupaj s PD Polet Šentrupert, zraven pa so pritegnili še prijatelje iz PD Videm Krško, PD Polž, PD Hrpelje Kozina, ter PD Ljubljana Matica.

Na Dobrčo (1634 m), ki se nahaja na najzahodnejšem delu Kamniško Savinjskih Alp vodi 15 pohodnih poti, mi smo se odločili za varianto, ki vodi po robu. Čeprav je bilo sprva oblačno, nam dobre volje ni pokvarilo, saj se je kaj kmalu začelo jasniti in prvi optimisti, so že začeli napovedovati sonce, ki pa nas je res pričakalo na vrhu, seveda je bilo potrebno iti še po nekaj nepozabnih pogledov in posnetkov na Šentanski vrh.
Kar težko se je bilo ločiti od lepot, vendar misel na pustne krofe v koči, ki so jih prijazno poklanjali v maškare našemljeni zaposleni, je bilo slovo lažje.
Ker pa je vsega lepega enkrat konec, smo se morali tudi mi posloviti in oditi v dolino, tokrat mimo Lešanske in Bistriške planine, do izhodišča, kjer nas je čakal avtobus.

Lojz Šalehar

V soboto, 4. 2. 23, smo se zjutraj zbrali na železniški postaji, z vlakom smo se odpeljali v Mirno Peč, kjer je bil start tradicionalnega zimskega pohoda. Tokrat je bil to res zimski pohod, saj smo ves čas hodili po snegu, k dobremu vzdušju je pripomoglo tudi sončno vreme.

Pot nas je vodila ob reki Temenici do Zijala, kjer je voda bruhala iz vseh lukenj, od tam smo se povzpeli do cerkvice Sv. Ana. Da po napornem vzponu ne bi omagali, nas je v »zidanici« pričakala obilna malica domačih dobrot s čajem in kuhanim vinom. Kar težko smo se poslovili od prijaznih gostiteljev, a pred nami je bilo še kar nekaj poti. Po gozdnih poteh smo se skozi Dečjo vas povzpeli na Repče, kjer sta nas pod kozolcem pričakala Rudi in Zvone z odličnim čajem in sponzorskimi krofi.

Naše skupne poti je bilo tu konec. Večina je odšla na Vrhtrebnje in se potem po skupinicah spuščala v dolino. Preživeli smo prijeten dan, udeležba pa je bila zelo dobra, saj nas je bilo kar 45 pohodnikov.

Olga Pust