V nedeljo, 18.8. smo imeli pohodniki planinci Sožitja Trebnje še zadnji letošnji pohod in tokrat smo šli na Koroško. Cilj je bil Peca, 2126 m.
Iz Trebnjega smo se odpeljali že ob 6. uri. Bilo je oblačno, med potjo tudi precej megleno in turobno. Bolj smo se bližali Koroški, lepše je bilo vreme. Mežica in Črna na Koroškem sta se prav »kopali« v soncu. Na izhodišču, kjer smo pustili avtomobile, je bilo že prav prijetno toplo. Razposajeni smo se odpravili proti koči na Peci. Pot do koče ni bila naporna, zelo široka pot skozi gozd. V koči smo pomalicali in spili čaj, nato pa se odpravili proti vrhu Pece. Pot je bila strma, kamnita, del poti je vodil tudi med nizkimi borovci. Malo je drselo po kamnih, saj je prejšnji dan deževalo in zato je bila pot spolzka. Vsake toliko časa smo se ustavili in si ogledovali okolico, saj je bil čudovit razgled vse naokoli. Potem se je začela dvigovati iz doline megla. Vsake toliko časa je tudi zapihal mrzel veter, pa spet vroče sonce. Ko smo prispeli na vrh, se je megla kot po čudežu razkadila in imeli smo prekrasen razgled na okoliške gore, mesta, vasi, na Avstrijo. Res je bilo enkratno. Posedli smo se in pojedli malico. Družbo so nam delale črne kavke, ki so tudi zelo rade pozirale, saj so nam pustile, da smo jih slikali kolikor smo hoteli. Ker se je precej shladilo, pihalo je, smo se odpravili v dolino. Spust v dolino je potekal hitreje. Ko smo prišli do koče, smo se malo odpočili, nato pa šli še pogledat votlino Kralja Matjaža, kar je bilo za naše otroke zelo zanimivo. Pot smo nadaljevali do parkirišča, kamor smo prišli okrog štirih popoldne. Utrujeni, toda zadovoljni in polni novih doživetij smo se odpravili proti domu malo po daljši poti, saj smo se vračali preko Solčave, na Podvolovljek, preko Kamnika, Ljubljane do Trebnjega.