Arhivi avtorja: progelj

Pohod na Sv. Ano nad Ribnico

Objavljeno ,
Odgovori

V nedeljo, 6.aprila smo imeli prvi letošnji planinski pohod Sožitja.

Zbrali smo se ob 7. zjutraj na avtobusni postaji in nadaljevali pot proti Ribnici. Hoditi smo začeli s parkirišča pri obrtni coni, mimo Francetove jame, proti vrhu. Do vrha Sv. Ane je pot skozi gozd lepo speljana in označena z lepimi tablami z napisi o nastanku gozda, živalih, ki živijo v njem in ostalih zanimivostih. Sprehodili smo se do sten Sv. Ane, si odtisnili žige v svoje knjižice, nato pa se ustavili v planinski koči, kjer smo pomalicali. Po okrepčilu smo se vrnili po isti poti v dolino. Hoje je bilo za štiri ure, kar je za našo skupino kar dovolj. Na poti proti domu smo se ustavili še pri Novi Štifti, ki je znana po romarski cerkvi in 300-letni lipi. Polni lepih vtisov smo se vrnili domov.

                                                                                           Darja

SLIK….

Pohod na Grobniške Alpe,13.4.2014

Objavljeno ,
Odgovori

Naša aprilska tura nas je tokrat vodila ne v gore ampak proti morju, vendar ni šlo za kakšno kopanje, ampak za pravo planinsko turo v zaledju Reke, v tako imenovane Grobničke Alpe. Razprostirajo se nad Grobničkim poljem, ki je bolj poznano po motodromu Grobnik. Našo pot smo pričeli v vasi Podkilavac, od koder je pot speljana po dolini in gozdu ter pašnikih. Nad nami smo že lahko opazovali najvišjo točko vzpona, to je 1335m visoki vrh Fratar. Naš prvi cilj pa je bila soteska Mudna dol. To je suha hudourniška struga potoka Sušice, ki je prehodna samo ob lepem vremenu. Vzpenjali smo se preko balvanov, korit, loncev, slapišč, ozkih tesni, in skokov, ki jih je nekoč oblikovala voda. Za pomoč pri premagovanju te zanimive soteske so nam bile jeklenice in skobe. Tisti, ki jih je mati narava obdarila z bolj kratkimi nogami,so imeli kar nekaj sitnosti in pokazati so morali kar precej spretnosti, da so prišli čez težavna mesta. Marsikdo si ni predstavljal, da nas bo jutranja vožnja proti morju pripeljala v plezalne smeri v kanjonu. Na nekaterih mestih je bila soteska tako ozka, da smo izgledali bolj kot jamarji in ne planinci. Po dveh urah vzpona se je začela soteska odpirati in prišli smo na prostrane travnike od koder se je že odprl lep pogled na Kvarnerski zaliv. Po izdatni malici smo nadaljevali proti vrhu Fratarja. Na vrhu je bil šesturni trud, kolikor smo porabili za vzpon poplačan z res prekrasnim razgledom. Na vzhodu Platak, na jugu morje z Kvarnerskih zalivom pa proti zahodu Učka in na severu Snežnik. Po obveznem slikanju je sledil spust do koče na Hahličih in nato še dve urni sestop do izhodišča. Lepa in zanimiva pa tudi kar zahtevna tura v nam do sedaj še nepoznanem svetu, ki smo ga opazovali zgolj na naših poteh proti morju. V okolici je še nekaj vrhov, ki jih bo potrebno osvojiti, zato verjamem, da se bomo v te zanimive kraje še vrnili.

Marjan

 

Slike…

 

Taborska jama in griči nad Radenskim poljem

Objavljeno ,
Odgovori

Kopanj (392 m), Stari grad (668 m), Limberk (687 m), Taborska jama(410 m)

 

V nedeljo, 12.1.2014, nas je presenetil čudovit topel in sončen dan. Ker smo pri načrtovanju letnega seznama izletov pričakovali (očitno ne več)običajne januarske razmere, kot so vsaj pol metra snega in težave na cesti, smo si kot cilj izleta izbrali griče, ki obdajajo Radensko polje pri Grosupljem. Čeprav Radensko polje leži dokaj blizu Trebnjega, je bilo to kraško polje, ki je zaradi naravnih posebnosti zavarovano kot krajinski park, med 43 udeleženci izleta do sedaj skorajda nepoznano. Izlet smo pričeli z ‘ogrevanjem v hrib’: iz Velike Račne smo se povzpeli na skalni osamelec Kopanj, ki danes gostuje že več kot sto let delujočo podružnično osnovno šolo in kjer  je nekaj let bival celo France Prešeren, pred več deset tisoč leti v času pleistocenske poledenitve pa se je vrh dvigal kot otok nad Radenskim jezerom. Sledil je pohod po vzporedni cesti do Čušperka in nato po gozdni cesti na vrh Stari grad, kjer smo si med razvalinami s čudovitim razgledom na Julijske in Kamniške Alpe ter proti Kočevski (no, če bi malo posekali okoliško drevje, bi bil še veliko lepši) privoščili martinčkanje in malico. Sledila je hoja po principu ‘gori-doli-naokoli’ do naslednjega vrha, Limberka. Od tu je šlo samo še navzdol do vasi Predole in nazaj na izhodišče. Po kratkem oddihu na vožnji okoli hriba z avtobusom, smo se prepeljali do Županove (nekdanje Taborske) jame. V jami smo prehodili še nadaljnjih petsto stopnic in vzdihovali ob lepotah kapniškega okrasja. Zaradi že omenjenega spomladanskega vremena sicer nismo mogli opazovati slovitih ledenih kapnikov, smo pa občudovali številne netopirje podkovnjake, ki so si privoščili zasluženi zimski spanec.

 

Nina