V okviru planinskega krožka smo se podali na zadnji planinski pohod v eno najlepših alpskih dolin – Tamar. Že pot sama nas je vodila skozi pokrajino, kjer narava in slovenska športna zgodovina hodita z roko v roki. Pohod smo začeli v Planici, zibelki smučarskih skokov in poletov, kjer so se pisali številni svetovni mejniki ter nepozabne športne zgodbe. Ob pogledu na mogočne letalnice smo hitro začutili poseben utrip kraja, nato pa korake usmerili proti miru in lepoti Tamarja.
Pot nas je vodila po prijetni gozdni stezi, ob šumenju potokov in svežem gorskem zraku. Med hojo smo opazovali vrhove Julijskih Alp, poslušali ptičje petje in uživali v družbi drug drugega. Z vsakim korakom se je dolina bolj odpirala, pred nami pa se je vedno bolj mogočno dvigal Jalovec – gora, ki s svojo značilno podobo velja za enega najlepših slovenskih vrhov. Njegova silhueta ni naključno tudi del grba Planinska zveza Slovenije, saj simbolizira slovensko gorstvo, planinsko tradicijo, pogum in ljubezen do gora.
Tamar nas je pričakal v vsej svoji lepoti. Zelene planine, bele stene okoliških vrhov in spokojnost doline so ustvarili trenutke, ki jih ni mogoče ujeti le na fotografijo, temveč ostanejo shranjeni predvsem v spominu. Pri Dom v Tamarju smo si privoščili zaslužen počitek, okrepčilo in nekaj časa za občudovanje narave, ki nas vedno znova uči spoštovanja, vztrajnosti in povezanosti.
Takšni pohodi niso le športna dejavnost, ampak dragocena izkušnja. Učenci na njih spoznavajo lepote slovenske pokrajine, krepijo prijateljstvo, medsebojno pomoč in veselje do gibanja v naravi. Veseli nas, da smo šolsko planinsko sezono zaključili prav v dolini Tamar – kraju, kjer človek zares začuti veličino gora in moč narave.
Ob zaključku pa iskrena hvala našim vsakoletnim planinskim vodnikom iz PD Trebnje, ki z veliko predanostjo, izkušnjami in srčnostjo varno bedijo nad vsakim našim korakom. Hvaležni smo jim za skrbno načrtovane pohode, zanimive zgodbe, potrpežljivost ter dragoceno znanje, s katerim nas učijo planinskega bontona, kulture in spoštljivega odnosa do narave. Prav zaradi njih naši pohodi niso le pot med gorami, ampak tudi pot učenja, povezovanja in lepih skupnih doživetij.
Tadeja doles Rogelj
