V soboto, 07.06.2025 smo se ljubitelji narave PD Trebnje odpravili na tretjo letošnjo naravovarstveno ekskurzijo v okviru MDO Dolenjske in Bele krajine.

Pot nas je vodila skozi Kočevje, Loški Potok, Sodražice do vasi Trava. Od tu nas je vodila pot po neokrnjeni naravi in senčnih gozdnih poteh vse do najodročnejše slovenske vasi Pungart ob hrvaški meji. V vasi trenutno živijo samo trije prebivalci.

Pot smo nadaljevali do izvira Črnega potoka, kjer smo si ogledali nekdanjo elektrarno, ki je napajala zaprto Gotenico.

V bližini smo si še ogledali dobro ohranjeni rimski most iz 4. stoletja po katerem se je prenašala pošta. 

Malo kasneje smo prečkali Čabranko in mejo ter se ustavili v mestu Čabar. Majhno, a prelepo mesto ima okoli 400 prebivalcev in leži ob izviru Čabranke ter spada v Primorsko-goransko županijo. Ob muzeju nas je pričakal in pozdravil župan mesta ter nam izrekel dobrodošlico.

Od izvira Čabranke smo pot nadaljevali po naši strani nazaj se do vasi Trava. Pohod je bil zelo razgiban, dolg okoli 14 kilometrov.

Prav vsi smo bili navdušeni nad naravo v tem skritem in odmaknjenem kotičku naše lepe dežele. Tu je tišina, odklop od mestnega vrveža in čuti se velika povezanost tamkajšnjih prebivalcev z naravo in zelo dobro tudi sobivajo z živalmi, ki jih prihajajo v vas.   

Napisala Brigita Jenkole

Foto Božo Zajc

Začeli smo v Stari Fužini. Je tipična alpska vas, ki se je razvila zaradi železarske dejavnosti, skoncentrirano ob potoku Mostnica.

Pot nas je vodila mimo Zoisove graščine čez Hudičev most, ki ga je za potrebe fužinarstva zgradil Žiga Zois, ter sledili markacijam v smeri planine Vogar.

Po eni uri kar strmega vzpona prispemo do prvega razgledišča, ki nas obdari z čudovitim pogledom na del Bohinjskega jezera, kakor tudi na Spodnje Bohinjske gore. Pot nas nato pelje naprej proti koči, po makadamski cesti med travniki, kjer občudujemo pisano paleto alpskega cvetja. Pri koči se sicer še ne ustavimo, ker nas zanima še eno razgledišče, oddaljeno par minut. Ta pa nam postreže še z ostalim  pogledom, na Bohinjsko jezero, ki ga prej nismo videli.

Vrnemo se do koče, kjer se okrepčamo in se po isti poti vrnemo v dolino.

Lojz Šalehar

Foto Božo Zajc

MEDDRUŠTVENA AKCIJA MARKACISTOV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
V soboto, 31.05.2025 se je izvedla prva meddruštvena akcija markacistov
Dolenjske in Bele krajine v letu 2025.
Pomoč čim več markacistov iz vseh planinskih društev Dolenjske in Bele krajine,
so potrebovali markacisti iz PD Kočevje.
Iz PD Trebnjega se nas je odzvalo kar 8 markacistov, iz vseh PD pa se nas je
zbralo kar 42. Zbrali smo se v Štalcarjih ob cesti Kočevje – Brod na Kolpi. Tu smo
se razdelili na dve veliki skupini. Trebanjski markacisti smo se pridružili
markacistom iz Šentjerneja, Šentruperta, Novega mesta in Kočevja ter se
odpeljali skozi Kočevsko Reko do Borovca. V zaselku Inlaufu smo začeli pot skozi
gozd, kjer nas je čakalo res veliko dela da smo naredili novo markirano
planinsko pot.
Iz izhodišča smo se dvignili na 942 metrov nadmorske višine, prišli do sedla
Krempe nato mimo pragozda, kjer je včasih potekala planinska pot. Ker pa je to
danes naravni gozdni rezervat smo pot markirali po strmem pobočju Kobile,
kjer je bil pred dobrima dvema letoma obsežen gozdni požar. Še danes se
močno vidijo posledice požara, saj si gozd še ni opomogel.
Ob koncu akcije smo bili vsi markacisti vidno utrujeni a zelo srečni, saj smo
stopili skupaj in pomagali PD Kočevje urediti še eno od mnogih poti po
kočevskih gozdovih.

Zapisala Brigita Jenkole
Foto: Simon Murn

Cici planinci PD Trebnje, smo se sredo, 14.05.2025 zbrali na parkirišču trim steze v Veliki Loki. Sonce in toplo vreme sta bila dodatna vzroka, da smo vsi bili dobre volje – otroci in starši.

Aktivni sprehod je potekal po del trim stezi. Že na začetku poti so nas čakale ovire, katere smo morali preskočiti, preplezati, skratka, pokazati smo morali vse gibalne spretnosti.

Na poti nas je čakalo kar nekaj postaj. Morali smo metati žoge skozi različno velike luknje ter metati obroče v cilj.

Ko smo postajali malo utrujeni smo s pomočjo kamišibaja spoznavali zgodbo o Zelo lačni gosenici.

Na naslednji postaji smo postali pravi umetniki, saj smo na veliko folijo s flomastri risali metulje.

Zadnja postaja današnjega sprehoda je bila malo stran od poti. Na njej so otroci iskali liste ter jih pripenjali na vrv prijateljstva.

Čas je prehitro minil in počasi smo se odpravili nazaj proti parkirišču. Tam nas je že čakala malica in obvezen žig današnjega aktivnega sprehoda.

Vidimo se junija na zaključku vrtčevskega leta.

Brigita Jenkole, mentorica mladinske planinske skupine PD Trebnje    

Drugo letošnjo naravovarstveno ekskurzijo smo imeli v bližini nas, na Dolenjskem.
Udeleženci smo se zbrali v Ribnici in se odpravili na sv. Ano. Vrh, ki je med domačini zelo priljubljen in vsakodnevno zelo obiskan. Na parkirišču nas je čakal gozdar iz gozdnega gospodarstva Kočevje ter nas vodil po zelo zanimivi poti.
Pot nas je vodila po učni poti iz nižinskega hrastovega gozda proti Francetovi jami. Vmes smo spoznavali funkcije gozda, ureditev oznak v gozdu, obnovili smo znanje kako poteka življenje v gozdu, pomen vseh živih bitij v prehranjevalni verigi ter pomen ohranitve gozdov.
Ogledali smo si vhod v Francetovo jamo, imeli kratek počitek pri edinem jamarskem domu v Sloveniji ter se odpravili mimo kmetije Seljan proti vrhu. Proti vrhu smo opazovali strmejši pred gorski bukov gozd, kopišča in oglarjenje, nekdanjo kmetijo in mežnarijo pri sv. Ani.
Med potjo nas je spremljalo čudovito majsko vreme ter petje ptic, še posebno kukavic. Na vrhu je bil daljši postanek pri Planinski koči PD Ribnica ter obvezno fotografiranje skupine ljubiteljev narave iz vseh planinskih društev Dolenjske in Bele krajine. Tu je tudi naš član svečano postal gorski stražar, letos imamo tri nove gorske stražarje. Naše društvo se lahko pohvali z 27 gorskimi stražarji in 5 varuhi narave.
Napisala:
Brigita Jenkole, načelnica VGN in GS PD Trebnje
Foto:
Božo Zajc

Letošnjo prvo naravovarstveno ekskurzijo OVGN pri MDO PD Dolenjske in Bele krajine smo imeli v soboto 19. aprila 2025 v Posavsko hribovje, na 910m visok Kopitnik, prepaden vrh v obliki konjske podkve, ki se nahaja severno od Zidanega Mosta in južno od Rimskih Toplic. Ekskurzija je bila hkrati tudi drugi del usposabljanja za gorske stražarje. 
V Zidanem Mostu se nam je pridružil tudi domačin, predavatelj na tečajih za GS prof. Dušan Klenovšek, ki nam je med potjo povedal veliko zanimivega o rastlinah in živalih na tem območju, ki spada tudi v Naturo 2000. Med množico zanimivih rastlin, ki smo jih našli ob poti, bi omenil predvsem zaščiteni Blagajev volčin (kraljeva roža). Vseskozi nas je v lepem vremenu spremljalo tudi ptičje petje in nekateri smo, vsaj za trenutek, lahko opazili tudi Belovratega muharja, ko se preletel iz drevesa na drevo.
Na sam vrh Kopitnika smo se po krajšem odseku, zavarovanem z jeklenicami in lesenimi ograjami, povzpeli v manjših skupinah in na vrhu občudovali lep razgled na okoliško hribovje. Tudi tu nam je prof. Klenovšek povedal veliko zanimivega, med drugim tudi iz zgodovine teh krajev.
Pred zadnjim postankom pri Koči na Kopitniku smo se spustili še do skalne gmote v obliki zmajeve glave, od koder se je lepo videlo prepadno steno Kopitnika, na vrhu katere smo prej bili.
Pri koči smo si potem privoščili zasluženo malico, tečajnikom pa so bile podeljene izkaznice in značke za GS.
Iz PD Trebnje nas je bilo na ekskurziji 5 udeležencev, od tega dva tečajnika za GS.
B.Zajc

Mesec je hitro minil in že je prišel dan našega aktivnega pohoda. Vreme nam je bilo naklonjeno, zbrali smo se v sredo, 16.04.2025 ob 17.00 uri na parkirišču nasproti veterinarske postaje Trebnje.

Po pozdravu smo se odpravili na del trim steze. Otroci so bili hoje po gozdu zelo veseli in so komaj čakali na postavljene postaje in reševanje nalog. Po postajah so nas vodile markacije in puščice. Že na prvi postaji so pri nalogi sodelovali tudi starši, saj so morali iz svojih rok narediti lestev katero so otroci z veseljem prehodili.

Naslednja postaja je nas čakala malo naprej po poti. Ob robu ceste nas je čakal velik koš v katerega so otroci metali časopisne žogice.

Da smo Cici planinci zelo spretni se je dobro videlo na naslednji postaji, ko so otroci skupaj s staršem nosili na časopisnem papirju spomladanske rože. Te papirnate rože so čez nekaj deset metrov obešali na vrvico, tako so na koncu naredili Verigo spomladanskih rož.

Naslednja postaja je spodbudila ustvarjalnost otrok, saj so na »svojo sliko« nalepili okvir iz naravnega materiala.

Pred koncem poti in zasluženo malico je sledil še napor za starše, saj so morali svoje otroke nositi »štuparamo«.

Na koncu zabavnega srečanja je sledila malica in obvezen žig v planinsko Cici knjižico.

Veselim se srečanja z vami v mesecu maju!

Brigita Jenkole, mentorica planinske mladinske skupine PD Trebnje