PD Trebnje

Golica, obmejna gora v Karavankah, na nadmorski višini 1835 metrov je bila cilj našega vzpona  ob koncu aprila. Gora s katere so prelepi razgledi po Julijskih Alpah na eni strani, na drugi pa Koroška z Visokimi turami v ozadju, slovi tudi po snežno belih narcisah, ki rastejo po pobočjih Golice pa vse tja do Dovške Babe in Javorniškega Rovta.

Kljub temu, da izlet ni bil v letnem planu pohodov se nas je zbralo kar lepo število. V sončnem jutru smo začeli turo v Planini pod Golico in zagrizli v hrib proti Koči pod Golico, od koder smo se po okrepčilu povzpeli na vrh te slikovite gore. Malo močnejši veter nas je pregnal z lepega razgledišča tako, da smo nadaljevali pot po grebenu proti Struški, našemu naslednjemu cilju. Lepi razgledi, prve spomladansko cvetje ter narcise so nas spremljali na poti proti čudoviti Belski planini, kjer smo tudi zaključili vzpon in se odpravili v dolino. Spust do Javorniškega Rovta nam je pobral kar nekaj moči in na koncu smo imeli že kar utrujene noge, vendar smo pozabili na utrujenost, ko so nas pozdravile ob poti številne narcise ali ključavnice, kakor jim pravijo domačini. Po obveznem “fotkanju“ sredi tega lepega stvarstva narave, smo polni lepih vtisov z še ene lepe ture po naših lepih planinah krenili proti naši lepi Dolenjski.

Marjan Pajk

[Prikaži kot projekcijo]

[View with PicLens]

12►

5. Skupni izlet PD POLET in
PD TREBNJE na KLEK (1181m)

Kdaj: sobota, 19. maja 2012
• ob 6:00 uri iz Mokronoga,
• ob 6:15 uri izpred kulturnega doma v Šentrupertu
• ob 6:30 uri iz avtobusne postaje v Trebnjem
Kam: Tudi ta skupni izlet, ki ga pripravljamo v PD POLET gremo na Hrvaško. Klek, to je zelo lep izrazit vrh nad Ogulinom, ki ga vidimo na desni strani, ko gremo na morje.

Avtobus bo odpeljal iz Mokronoga, se ustavil v Šentrupertu, Mirni in Trebnjem. Pot bomo nadaljevali preko Vinice do Bosiljevega, kjer bo postanek za kavo in še kaj. Od tu odpeljemo do Ogulina in še nekaj kilometrov do našega izhodišča. Povzpeli se bomo do Planinskega doma, se odpočili in od tu na vrh. Po prelepih razgledih in počitku gremo nazaj do koče, pa do avtobusa in v Ogulin.
Sledi malo daljši ogled mesta in nato povratek do Bosiljevega na zasluženo kosilo. Po daljšem počitku in okrepčilu se v ne prepoznih urah vrnemo domov.

Vodniki: Jože Bučar, Ivica Vitez

Predviden čas hoje: do 4 ure, nezahtevna pot
Potrebna oprema: pohodna, pohodne palice, dobra obutev (gojzarji), vetrovka, rezervno perilo, rezervna oblačila, osvežilna pijača, malica iz nahrbtnika, osebni dokument, izkaznica PZS,…

Strošek izleta:
25€

V ceni je vključeno: prevozni stroški, hrana, vstopnina

Prijave z vplačilom dodatne informacije – v pisarni društva v sredo od 19.00 do 20.00 ure
- Jože Bučar m.: 041-741-621
- Ivica Vitez m.: 041-883-823

Rok prijave: do srede, 16. maja 2012

Število udeležencev je omejeno na 60, zato pohitite s prijavo.
Udeleženci izleta naj svoja vozila parkirajo pri kulturnem domu.

Planinsko društvo Krka Novo mesto in

Odbor za varstvo gorske narave pri MDO

Dolenjske in Bele krajine

vabita v soboto, 19. maja 2012 na naravovarstveni pohod k rastišču rumenega sleča pri vasi Gabrje pod Gorjancih

Azalejo pontico (Rhododendrom luteum) so v Sloveniji odkrili leta 1954. Prof. botanike dr. Tone Wraber jo je uvrstil med sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Zaradi redkosti pri nas sodi med ogrožene rastlinske vrste in je od leta 1976 zavarovana. Je listopaden grm, ki zacveti v maju in ima čudovite živo rumene cvetove, ki omamno dišijo.

Pohod je namenjen spoznavanju te endemične rastline in pomenu njenega varovanja ter Mednarodnem dnevu biotske pestrosti.

ODHOD: 0b 8.00 uri izpred trgovine Agroservis v Žabji vasi.

OPIS POTI: pot nas bo vodila po gozdni stezi za Mercator centrom na Cikavi (kjer se lahko priključite ob 8.10 min.), skozi vasi Veliki Slatnik, Hrib pri Orehku, Hrušico, Kavce, del poti po cesti Gabrje – Brusnice, Velike Brusnice, Ratež, Križe in nazaj v Novo mesto. Velik del poti bomo hodili po gozdnih cestah, zato je priporočljiva tudi zaščita proti klopom.

Hoje bo za približno 6 ur, povratek pa v popoldanskih urah.

OPREMA: planinska; pohodni čevlji, pohodne palice, za primer slabšega vremena tudi zaščita proti dežju.

CENA: Pohod je brezplačen, možen pa bo topel obrok, zato so potrebne prijave (cena je okrog 6,00€ ),  kar  plača vsak sam.

PRIJAVE: prijavite se lahko do petka, 18. 5. 2010 do 12. 00 ure na tel: 041 533 317 (Rozi Skobe) ali 041 693 195 (Anton Progar).

VODENJE: vodili bomo vodniki Planinske zveze Slovenije. Predstavitev rastline pa bo na njenem rastišču.

Pripravila: Rozi Skobe

vodja Odbora za VGN

za Dol. in B. krajino

nekaj utrinkov…

Ne preveč obetavna vremenska napoved, je bila slaba popotnica za našo marčevsko turo na Primorsko. Ves teden sonce, nedelja pa oblačna, celo z dežjem so nas strašili vremenarji. Saj ne moreš verjet. Toda tudi v takšnem vremenu je potrebno izpeljati turo.

In smo jo, na zadovoljstvo rekordnega števila pohodnikov, ki so uživali v lepotah primorskega krasa. Zakaj rekordnega? Prvič v zgodovini Planinskega društva Trebnje se je  ture udeležilo kar 80 pohodnikov. Letošnja tura nas je popeljala v zaledje Trsta, na Komenski in Tržaški kras.

Idilična primorska vasica Brestovica, ki leži pod 323 m visoko Grmado, najvišjo točko današnje ture in kjer so med soško fronto potekali srditi boji, je bila izhodišče današnje poti. Najprej po dolini, nato pa v hrib, mimo cerkvice sv. Anastazije, po zanimivem kraškem svetu, smo v slabi uri prispeli do Grofove jame. Zanimivo kraško jamo, ki je služila vojakom kot  zaklonišče nam je razkazal jamar iz bližnjega jamarskega društva. Ob ogledu zanimivih kapniških stuktur in pripovedi o dogodkih v jami in ob njej, smo doživeli pravo učno uro zgodovine.

Nadaljevali smo proti vrhu Grmade, kjer so nas že pozdravili prvi sončni žarki. Hvala Bogu, vreme se nas je usmililo. Lepo speljana pot, mimo številnih kraških brezen, ki so jim sosedje Italijani nadeli ime fojbe, nas je približevala morju, katerega smo tudi ugledali, ko smo se povzpeli na razgledni hrib nad Devinom, majhnim obmorskim mestecem, od koder je odplula v svet Prešernova Lepa Vida. Po pečinah visoko nad morjem, kjer je speljana atraktivna Rilkejeva pot in kjer se ponujajo krasni razgledi, smo se sprehodili do Sesljana, kjer smo zaključili naš pohod.

Sledil je še veliki finale pri našem planinskem prijatelju in vodniku Borisu. Ob bobićih, pršutu in dobrem refošku se je končalo še eno prijetno doživetje v lepem kraškem svetu s prijatelji, planinci in ljubitelji narave.

        Marjan Pajk

[Prikaži kot projekcijo]

[View with PicLens]

12►

V nedeljo 19.2.2012 smo imeli planiran planinski izlet. Prehodili naj bi del poti v okolici Vinske gore. Prebudili smo se v rahlo deževno jutro. Seveda nas to ni prestrašilo. Po planu smo se zbrali in se odpeljali proti Velenju. Na izhodišču poti se nam je pridružil g. Tomaž, domačin in hkrati domači planinski vodnik. Tako nas je bilo skupaj 35 pohodnikov. Pot smo začeli v Obircu in šli po cesti skozi Črnovo, področje velikih sadovnjakov. Kmalu smo zapustili cesto in po markirani poti nadaljevali svojo pot. Po nekaj manjših vzponih in krajših pavzah, predvsem na razglednih točkah, kjer nam je Tomaž razkazal okolico in povedal veliko zanimivosti, smo prišli na Lipnik. Naprej nas je pot vodila v dolino, zaradi nekaj centimetrov snega in pomrznjenih tal smo morali biti zelo pazljivi, kajti nevarnost zdrsa je bila velika. V dolini smo morali preko brvi prečiti zaledeneli potok, nato pa še glavno cesto. Ponovno nas je čakal vzpon, sledila je pavza z malico in še nekaj vzpona. Že smo dosegli najvišji vrh na naši poti imenovan Dolina 507m.n.v. Tudi naprej je bila pot podobna. Nekaj spusta, pa spet vzpon in po dobri uri smo prišli do kmečkega turizma Lamperček. V veliki obori imajo približno 110 divjadi: jelene, košute, muflone,…Imajo tudi veliko zbirko starega kmečkega orodja, v stari hiši pa je urejena lovska soba. Vredno ogleda! Ob prihodu so nas lepo postregli in nam razkazali vse svoje zanimivosti. Po ogledu vsega smo pot nadaljevali po cesti do vasi Prelska. Tu smo si pri domačinu – ljubiteljskem zbiratelju starin, raznih uniform ter predmetov iz različnih vojn ogledali njegov muzej. Sledila je le še kratka pot do parkirišča, kjer nas je čakal avtobus, ter vožnja domov. Naj še poudarim, da smo imeli ne glede na jutranje dežne kaplje, lep in topel sončen dan. Ker pa je pot okrog Vinske gore predolga, da bi jo prehodili v eni etapi, smo se dogovorili, da naslednje leto prehodimo še drugi del. Takrat si bomo med drugim ogledali tudi njihovo plezalno pot, izkušenejši pa jo bodo lahko tudi preizkusili.

Roman

[Prikaži kot projekcijo]

[View with PicLens]

ZIMSKI POHOD OD MIRNE PEČI NA VRHTREBNJE

Letos že 12. zimski pohod je privabil kar lepo število pohodnikov, ki se niso ustrašili nizkih temperatur in sneženja. Nasprotno, vsi smo uživali v prelepi zimski idili, ki nas je spremljala na vsej poti od Mirne peči do Vrhtrebnjega.

Novo zapadli sneg je napravil čudovito kuliso in lepo število pohodnikov se nas je odpravilo iz mirnopeške železniške postaje proti Zijalu, našem prvem cilja na poti proti Vrhtrebnjem. Idilična dolina po kateri se leno pretaka v številnih zavojih ponovno rojena reka Temenica, nas je pričakala zavita v čudovito zimsko podobo. Zaradi nizke gladine vode je bila podoba ponovnega izvira reke Temenice manj atraktivna, kot v obdobju, ko je vode več in bruha iz podzemlja na površje. Vendar še zmeraj zanimiva in občudovanja vredna podoba kraškega sveta, ki ga je ustvarila moč vode.

Vzpon do cerkvice sv. Ane, ki je sledil nas je ogrel, tako, da smo lažje prenašali zoprne sunke vetra, ki je neusmiljeno bril okoli vogalov starodavne cerkvice postavljene na griču od koder je lep razgled po naši Dolenjski. Letos smo bili za te razglede prikrajšani, saj nam jih je onemogočilo oblačno nebo, od koder je pričelo snežiti in drobne bele snežinke so nam le še polepšale zimsko idilo. Vse močnejše sneženje nas je spremljalo na spustu do Ponikev, kjer Temenica izgine pod površje in nadaljuje svojo pot pod skrivnostnim kraškim podzemljem. Topel Rudijev napitek, ki so nam ga pripeljali fantje iz društva, je bila nekakšna mešanica čaja in kuhanega vina, vendar se nam je dobro prilegel, tako, da smo lahko nadaljevali po dolgi dolini, na koncu katere  nas je čakal vzpon proti Repčam. Tu nas je pričakal močan veter, ki je še povečal občutek mraza, zato smo pospešili, da čim prej dosežemo naš cilj Trebni vrh in s tem tudi zaključek pohoda v toplem planinskem domu. Tam smo se ob dobri hrani poveselili in strnili vtise s prehojene poti in že kovali načrte za naslednji pohod.

Lepoto dolenjski gričev in toplino ter prisrčnost domačih planincev in pohodnikov so občutili tudi planinski prijatelji iz Maribora, ki so se nam pridružili na našem pohodu. Upamo, da so začutili čarobnost in lepoto naše pokrajine, ki sestavlja mozaik naše lepe dežele.

Naj na koncu dam kompliment in občudovanje vsem pohodnikom, ki so s svojo udeležbo na pohodu

pokazali, da vreme, če se temu primerno pripraviš, ne more biti ovira, da preživiš dan na svežem zraku in uživaš v naravi. Vodniki v društvu ugotavljamo, da se število pohodnikov na naših pohodih povečuje, kar nas navdaja z optimizmom in z veseljem ugotavljamo, da se čedalje več prebivalcev ukvarja z rekreacijo oziroma  pohodništvom, povečuje pa se tudi članstvo v PD Trebnje. Planinci vabimo vse, ki si želite planinskih avantur, da se nam pridružite na naših pohodih po Sloveniji in tudi tujini.

[Prikaži kot projekcijo]

[View with PicLens]

12►

Od Temenice do Čateža

Prvo letošnjo turo si bomo zapomnili zaradi presenetljivo velike udeležbe, saj nas je bilo preko šestdeset pohodnikov. Mrzlo in ne preveč jasno jutro nas je pospremilo, ko smo začeli naš pohod v Temenici. Pot nas je vodila proti Debelemu hribu, čigar strmina nas je kar dobro ogrela. Sledil je spust v dolino mimo Mišjega dola, nato pa zopet strmo navzgor do Primskovega. Postanek pri cerkvici, nato pa naprej preko Sevnega do lovskega doma na Griču. Tam sta nas pričakala Jože in Rudi s toplim čajem.

Privoščili smo si tudi malico in tako dobre volje nadaljevali proti najvišji točki naše ture Bajturnu ali Čateškem vrhu. Ostal nam je še spust mimo obnovljene cerkve na Zaplazu do Čateža, kjer nas je v gostišču že čakala topla obara.

Zelo lep in dobro izpeljan izlet z veliko udeležbo je nas vodnike navdal s ponosom, da dobro delamo in smo na pravi poti. To nam potrjujejo tudi zadovoljni pohodniki, ki se množično udeležujejo naših pohodov.

Marjan

[Prikaži kot projekcijo]

[View with PicLens]

12►