V nedeljo   6. 9. 2020. Odhod ob 5.30 uri z avtobusne postaje Trebnje z osebnimi vozili

Storžič (včasih tudi Storžec) je s svojimi 2132 metri najvišja gora v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Vrh je od vsepovsod videti kot lepo oblikovan stožec, po katerem je gora tudi dobila ime. Na vršnem pobočju se proti jugu spuščajo travnate strmali, medtem ko ga nižje pokriva gozd. Proti zahodu se niža v ozkem in dolgem grebenu, imenovanem Psica, do prelaza Mala Poljana (1325 m). Na severu pada s stenami in žlebovi v dolino Lomščice, proti vzhodu pa se s krajšim skalnim grebenom navezuje na Bašeljski vrh (1744 m). Od osrednjega gorstva ga loči dolina Kokre. Zaradi svoje lege in izrazitosti so se zanj že zelo zgodaj zanimali številni naravoslovci.

Zaradi svoje lepe piramidaste oblike in številnih markiranih poti je Storžič znana in dobro obiskana gora na severu Ljubljanske kotline.

Mi se bomo na Storžič povzpeli z juga. Naš pohod bomo začeli v vasi Mače pri Preddvoru in se prvo povzpeli do  Planinskega doma na Kališču. Nadaljevanje poti je polno razglednih užitkov. Po udobni stezi jo bomo ubrali  rahlo navzgor na Bašeljsko sedlo. Naš cilj bomo imeli ves čas pred nami, pod nami pa kot na dlani celotno Gorenjsko. Na sedlu bomo zagrizli v  zadnjih 500 metrov vzpona. Vzpon je večinoma strm, ponekod tudi izpostavljen, nikjer pa tehnično zahteven.

Do vozil se bomo z vrha vrnili po isti poti.

Nadmorska višina:      2132 m
Višinska razlika:          cca 1580 m
Trajanje:                      7 – 8 ur

Težavnost:      pot ni zahtevna, razen zadnjega, vršnega dela od Bašeljskega sedla

predvsem v mokrih razmerah.

Oprema:                      planinska, pohodne palice, tudi čelada

Cena:                          cca 15,00 EUR- odvisno od števila prijavljenih

Vodita:                         Alojz Šalehar, tel. 041/278-217

Ivica Vitez, tel.: 041/883-823

Prijave:                        do petka  4. 9. 2020

Po ekskurziji smo slovesno podelili tudi značke in izkaznice GS kar 30 novim gorskim stražarjem, ki prihajajo iz 9 različnih planinskih društev.

Med njimi tudi 2 članici PD Trebnje

Več info o ekskurziji v poročilu

Zgibanka 2020 v PDF formatu

in v JPG (velika resolucija)

V soboto, 19. 10. 2019, se je kar petdeset učencev planinskega krožka odpravilo na 1. jesenski pohod. Na Smuku nad Semičem, ki je
545 metrov visok hrib,  smo se srečali s planinci mladinskega odbora
Dolenjske in Bele krajine. Na vrhu stoji lovska koča, cerkev sv. Lovrenca in
nekoliko stran še ruševine gradu Smuk. S Smuka se nam odpre lep pogled
proti Mirni gori, večjemu delu Bele krajine ter čez mejo proti hrvaškemu
Kleku.
Po dveurni hoji smo se družili z mladimi planinci ob pečenem kostanju pred
lovsko kočo. Pozdravila nas je tudi županja Občine Semič Polona Kambič.
Pohod so vodili vodniki Planinskega društva Trebnje Marjeta Martinčič,
Alojz Šalehar in Roman Perpar.

T. D. Rogelj in A. Kastigar

Hrastovlje – Lačna – Kuk – Veliki Gradež – Dol pri Hrastovljah

Mimo Ljubljane in Postojne smo se zapeljali do Hrastovelj in  začeli z našim pohodom.  Po slabši makadamski cesti mimo vinogradov in polj smo nadaljevali po markirani poti, ki se sprva zložno, nato pa strmo vzpne čez flišno pobočje. Do travnatega vrha Lačne smo potrebovali 1 uro in 15 minut

Na vrhu smo se povzpeli še na razgledni stolp, s katerega se nam je odprl lep razgled proti Slavniku, Učki, Tržaškemu zalivu.

Kuk (na nekaterih zemljevidih tudi Ščukovec) je 498 m visok hrib, ki se nahaja severno od vasi Movraž. Z vrha, na katerem stoji manjši križ, se nam je odprl lep razgled na Kraški rob in okoliško hribovje.

Zadnji vrh, ki smo ga osvojili je Veliki Gradež – 507 m visoka vzpetina,   ki se nahaja sredi prostranih pašnikov.

Sledil je samo še spust do vasi Dol pri Hrastovljah. Skupne hoje je bilo za približno 4 ure.