Redni letni zbor načelnikov OVGN, varuhov gorske narave in gorskih stražarjev MDO Dolenjske in Bele krajine je potekal v soboto, 04.10.2025 na Veliki Loki. Namreč naše planinsko društvo je bil gostitelj zbora in tako smo gostili kar 8 planinskih društev iz Dolenjske in Bele krajine.

Po uvodnem pozdravu predsednika PD Trebnje, g. Boruta Mažnarčiča, sem načelnica VGN in GS PD Trebnje, udeležence popeljala po dobri obiskani trim stezi v Veliki Loki. Čeprav nismo uporabljali različnih naprav in rekvizitov ob stezi, je krožna pot vseeno trajala skoraj dve uri, Med potjo smo se okrepčali ter udeležencem sem predstavila našo občino, mesto Trebnje ter reko Temenico. Namreč reka Temenica je bila moja seminarska naloga pri izpitu za licenco varuha gorske narave.  

V uradnem delu zbora je vodja OVGN PD Dolenjske in Bele krajine, ga. Rozi Skube poročala o delu odbora v letu 2025. Nato so sledila poročila načelnikov odsekov za varstvo gorske narave in gorske straže.

Po uradnem delu je sledilo druženje v prijetnem klepetu in izmenjavi dobre prakse.

Napisala: Brigita jenkole, načelnica VGN in GS PD Trebnje

Foto: Božo Zajc in Majda Zagorc

Še zadnjič letos smo se markacisti PD Trebnje zbrali na delovni akciji. Dobili smo se v četrtek, 25.09.2025 in se odpravili na železniško postajo v Mirno Peč. Namreč potrebno je bilo markirati pohodno pot od železniške postaje v Mirni Peči mimo Biške vasi do Zijala in vse do sv. Ane nad Mirno Pečjo.
Čeprav je bilo po močnem deževju, pot ni bila preveč mokra in nevarna. Do večera smo markirali traso poti in se dogovorili o našem delu prihodnje leto. Z delom bomo začeli takoj spomladi, ko nam bo vreme dopuščalo.

Napisala: Brigita Jenkole, markacistka A
Foto: Božo Zajc

Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil dolgoletni član in planinski vodnik našega
društva, Janez Zajc. V Planinskem društvu Trebnje smo globoko pretreseni ob izgubi našega dragega prijatelja, dolgoletnega člana in planinskega vodnika, Janeza Zajca.
Janez je bil človek gora — srčen, predan, skromen in vedno pripravljen pomagati. Kot
planinski vodnik je svoje znanje, izkušnje in ljubezen do planinstva nesebično delil s številnimi pohodniki in planinci, ki jim je z zaupanjem kazal pot. V svoji bogati planinski poti se je povzpel na večino slovenskih, znanih in manj znanih gora. Vodila pa ga je tudi radovednost in odprtost do širšega sveta saj je planinaril tudi v italijanskih Dolomitih, Karnijskih Alpah, pa tudi v gorah Romunije in Bolgarije in Črne gore ter Makedonije.
Bil je vzor planinskega tovarištva, vztrajnosti in mirne odločnosti, vedno pripravljen na šalo – pravi gorski človek v najboljšem pomenu besede. Janezova odsotnost bo pustila praznino, a spomini nanj bodo živeli naprej — v zgodbah, poteh in srcih vseh, ki smo ga poznali. Iskreno sožalje izrekamo njegovi družini, prijateljem in vsem, ki ste ga imeli radi.
Naj počiva v miru.

Ciprnik je skrit in razgleden vrh nad kranjsko gorskimi smučišči.

Proti vzhodu vidimo Martuljške gore, na drugi strani Jalovec, Ponce, Mojstrovke…

Izhodišče poti je bilo tik pred jezerom Jasna, kjer smo se pričeli vzpenjati po pobočjih Vetrnika do Mojčine koče na Vitrancu, kjer smo se odpočili in okrepčali.

Po eno urnem počitku, smo nadaljevali pot preko vrha Vitranca do Ciprnika.

Čeprav je pot speljana po gozdu in zato senčna, je vseeno nudila dovolj razgledov na Pišnico, Kranjsko goro in skakalnic v Planici.

Sledil je še previden spust v Planico.

V soboto, 07.06.2025 smo se ljubitelji narave PD Trebnje odpravili na tretjo letošnjo naravovarstveno ekskurzijo v okviru MDO Dolenjske in Bele krajine.

Pot nas je vodila skozi Kočevje, Loški Potok, Sodražice do vasi Trava. Od tu nas je vodila pot po neokrnjeni naravi in senčnih gozdnih poteh vse do najodročnejše slovenske vasi Pungart ob hrvaški meji. V vasi trenutno živijo samo trije prebivalci.

Pot smo nadaljevali do izvira Črnega potoka, kjer smo si ogledali nekdanjo elektrarno, ki je napajala zaprto Gotenico.

V bližini smo si še ogledali dobro ohranjeni rimski most iz 4. stoletja po katerem se je prenašala pošta. 

Malo kasneje smo prečkali Čabranko in mejo ter se ustavili v mestu Čabar. Majhno, a prelepo mesto ima okoli 400 prebivalcev in leži ob izviru Čabranke ter spada v Primorsko-goransko županijo. Ob muzeju nas je pričakal in pozdravil župan mesta ter nam izrekel dobrodošlico.

Od izvira Čabranke smo pot nadaljevali po naši strani nazaj se do vasi Trava. Pohod je bil zelo razgiban, dolg okoli 14 kilometrov.

Prav vsi smo bili navdušeni nad naravo v tem skritem in odmaknjenem kotičku naše lepe dežele. Tu je tišina, odklop od mestnega vrveža in čuti se velika povezanost tamkajšnjih prebivalcev z naravo in zelo dobro tudi sobivajo z živalmi, ki jih prihajajo v vas.   

Napisala Brigita Jenkole

Foto Božo Zajc