Medtem, ko se pomlad v dolini počasi poslavlja in prihaja vroče poletje, je višje, v planinah še vedno prava pomlad, ki nas na vsakem koraku pozdravlja s čudovitimi barvami in cvetličnim razkošjem.

Na zadnjo pomladno nedeljo smo se planinci PD Trebnje podali v pravi cvetlični gaj – na Struško. Pot smo začeli v Javorniškem Rovtu in se po strmi poti čez Dobravske rovte povzpeli do Belske planine, kjer se nam je odprl pogled na čudovita prostranstva cvetočih travnikov. Po kratkem postanku pri pastirski koči, smo pot nadaljevali po strmi grapi, kjer smo srečali še zadnje zaplate izginjajočega snega, pod katerimi so se prebujali Alpski zvončki. Skozi rušnati labirint nas je pot kmalu pripeljala na prostrani Veliki vrh, ki je s 1944 metri najvišji vrh Struške. Kot preko večine vrhov v Karavankah tudi preko Struške poteka državna meja z Avstrijo, zato se nam je z vrha odprl lep pogled k sosedom, na dolino reke Drave. Še lepši pa je bil pogled na naše gore, bližnjo Golico, Vajnež , Stol… pa vse do Julijskih Alp in še dlje…

Po prijetnem »martinčkanju« na cvetočih travnikih Velikega vrha, je bilo treba nazaj v dolino. Naredili smo še skupinsko fotografijo, nato pa se po krožni poti spustili nazaj do koče, kjer smo se priključili markirani poti, ki vodi s Stola proti Golici. Na cvetočem sedlu Kočna smo z omenjene poti zavili navzdol, preko planine Pusti rovt in naprej proti izhodišču v Javorniškem rovtu, kjer smo si v Domu Pristava privoščili še okrepčilo.

V dobri družbi smo tako preživeli res krasen dan in se že veselimo naslednjih planinskih doživetij. Vabljeni z nami na pot…

Simon Murn