Drugi planinski pohod skupine Sožitje je bil 11.5. 2014 na Donačko goro. Tokrat se nas je zbralo petnajst in ob 7. zjutraj smo se odpeljali izpred avtobusne postaje v Trebnjem skozi Zidani most, mimo Celja proti Rogaški Slatini in naprej proti našemu cilju.
Pri cerkvici Sv. Donata smo pustili avtomobile, se preobuli v planinske čevlje, si oprtali nahrbtnike, vzeli v roke palice in veselo krenili proti vrhu Donačke. Med potjo smo malo klepetali, se ustavljali, ker je bila pot precej strma. Vodila je skozi gozd, vendar se je vseskozi vzpenjala, tako da smo kar močno »grizli v kolena«. Pred vrhom je bilo treba tudi malo plezati ob jeklenicah. Tu je bilo za nekatere malo težje, zato jih je naš vodnik Ciril navezal in je bilo precej lažje. Tudi drug drugemu smo pomagali, kjer je bilo potrebno komu pomagati pri lažjem in hitrejšem premagovanju ovir. Končno smo zagledali vrh, se posedli okrog spomenika, pojedli zasluženo malico in se po kratkem oddihu napotili proti Rudijevemu domu po drugi strani, tako da smo naredili krog – po težji gor, po lažji poti navzdol. Do Rudijevega doma smo prišli zelo hitro. Tu smo se preoblekli, malo posedeli, se okrepčali in odpočili. Proti domu smo se vračali preko Bizeljskega, tako da smo zopet videli velik košček Slovenije. Kljub obljubljenemu dežju, smo imeli lep dan, sicer delno oblačen in vetroven, toda dobra volja se nas je držala do doma. Lahko rečemo, da drži tisto, kar nam je rekel Ciril: »če boste hodili z mano, ne boste nikoli mokri«.
Darja
At last some raoantility in our little debate.